Načrt učenja in dela na daljavo pripravi učenec s pomočjo svojega učitelja, s katerim je v izbranem spletnem učnem okolju tudi ves čas v kontaktu. Spletno učno okolje, v katerem potekata učenje in delo na daljavo, je lahko spletna učilnica Moodle, Microsoft Office 365, spletna učilnica v storitvi Google Apps for Educators (kombinira se spletno učilnico, delo v Gdrive – Googlovih dokumentih ter Gmail), eListovnik Mahara ipd. Komunikacija pa lahko poteka tudi po e-pošti, skypu, voxu, vibru ipd., upoštevajoč, da to niso spletna učna okolja, ampak le orodja za komunikacijo. Komunikacijo omogočajo tudi videokonferenčni sistemi, kot sta npr. Zoom in MS Teams.

Učitelj pri pouku angleščine na daljavo v svojo sprotno pripravo smiselno vključi pripravljena gradiva, osnovana na ciljih učnega načrta za angleščino in nalogah oz. dejavnostih v i-učbeniku za 9. razred, in jih po potrebi nadgradi, dopolni ipd. Zaenkrat so pripravljena gradiva za 9. razred osnovne šole, angleščina pa je obvezni predmet od 2. do 9. razreda. Učni načrt za tuji jezik v 2. in 3. razredu (2013) je dostopen na povezavi, učni načrt za angleščino od 4. do 9. razreda (2016) pa tukaj.

OPERATIVNI CILJI (UN 2016)

Učenci tekom raznovrstnih nalog in dejavnosti razvijajo zmožnosti sprejemanja, tvorjenja in posredovanja besedil: 

  • poslušanje in slušno razumevanje: učenci razvijajo te spretnosti, da bodo razumeli besedna sporočila v angleščini in nebesedne slušne prvine sporazumevanja, jih uporabljali v komunikaciji in za pridobivanje novih znanj (cilji 2. in 3. VIO),
  • branje in bralno razumevanje: učenci razvijajo te spretnosti, da bodo razumeli ustrezna pisna besedila v angleščini in obbesedilne prvine, jih uporabljali v komunikaciji ter za pridobivanje novih znanj (cilji 2. in 3. VIO),
  • govor in govorno sporočanje ter sporazumevanje: učenci se naučijo ustrezno in čim bolj pravilno govorno sporazumevati in sporočati v pogovorni angleščini oz. eni od jezikovnih različic (cilji 2. in 3. VIO),
  • pisanje in pisno sporočanje ter sporazumevanje: učenci se naučijo ustrezno in čim bolj pravilno zapisovati, pisno sporočati, se pisno sporazumevati v pisni angleščini, usvojijo procese tvorjenja in izboljševanja pisnih besedil (cilji 2. in 3. VIO),
  • posredovanje (mediacija): učenci govorno in/ali pisno posredujejo iz angleščine v slovenščino/italijanščino/madžarščino in obratno v okoliščinah, ko se osebe iz različnih razlogov ne morejo sporazumevati neposredno (cilji 2. in 3. VIO).

Ti cilji niso zapisani po vrstnem redu pomembnosti, saj so prepleteni, soodvisni in se največkrat izvajajo integrirano.

TEMATSKA PODROČJA (VSEBINE)

V UN (2016, str. 21–23) so navedena tematska področja (vsebine), ki so podlaga za dejavnosti, s katerimi učenci razvijajo svoje jezikovno znanje, zmožnosti in spretnosti, stališča, vrednote in naravnanosti, vendar poudarek ni na poznavanju ali posredovanju vsebine. Teme so navedene predvsem z dveh področij: osebnega in izobraževalnega, proti koncu osnovne šole pa se v nekaterih vidikih pridružita še javna in poklicna domena (SEJO, 2011: 69).

Učitelj izbira teme po določenih načelih glede na ustreznost posamezne teme, čustveni in kognitivni razvoj učencev itn., pri izboru pa sodelujejo tudi učenci glede na svoje potrebe in zanimanje.

Okvirne teme, ob katerih učenec razvija splošne, sporazumevalne, medkulturne in druge zmožnosti, vrednote in stališča, so:

  • Jaz; predstavitev sebe, videza, značaja, svojih interesov in konjičkov, izkušenj, načrtov;
  • Moj dom; prostor, družina, dejavnosti, odnosi;
  • Moja šola; šola, učenje, drugi šolski predmeti, dejavnosti, načrti, poklici;
  • Moj svet; prijatelji, vzorniki, zabava, težave, odnosi, sodobni mediji;
  • Moje okolje; ulica, vas, mesto, prebivalci, dejavnosti/storitve, živali, rastline, naravni pojavi;
  • Moja država (tudi sosednje in druge države); prebivalci in jeziki; moji sosedje; geografske, zgodovinske, kulturne, etnografske značilnosti.

Teme, s katerimi uvajamo medkulturno dimenzijo pri pouku tujega jezika in primerjamo stvarnost v različnih kulturnih okoljih, so:

  • Način življenja, bivanja, navade, značilne jedi, praznovanja, delo in prosti čas, denar; simboli (kraja, države in drugih držav – grbi, zastave, simboli na evrskih kovancih);
  • Družbeno, kulturno in naravno okolje; šola, življenje v mestu in na deželi, geografske biološke in druge značilnosti, prazniki, globalizacija, tehnologija;
  • Družbeni dogovori; ravnanje v določenih okoliščinah, priložnostih, navade in običaji;
  • Družbene vrednote; medosebni odnosi, družina, kulturna dediščina, primerjava družbenih vrednot med kulturami;
  • Jeziki; jeziki družine, sošolcev, prijateljev, sosedov; jezik kot temelj osebne in skupinske identitete, jeziki v času globalizacije; vloga jezika kot sredstva vključevanja oz. izključevanja iz skupine; vloga znanja jezikov za aktivno in odgovorno vlogo slovenskega državljana pri reševanju vprašanj človeštva na lokalni, nacionalni in globalni ravni; jeziki, ki so jih govorili pomembni Slovenke in Slovenci; jezikovna pestrost v Sloveniji, EU in svetu; uporaba jezikovih priročnikov v več jezikih.

Pouk angleščine se povezuje tudi z drugimi šolskimi predmeti na ravni tem in širših interdisciplinarnih tem (angl. cross-curricular), ki se ne izključujejo s prej navedenimi tematskimi področji. Interdisciplinarne teme se uresničujejo v povezavi z vsemi jezikovnimi spretnostmi, ki se razvijajo pri pouku angleščine, namen pa je predvsem ozaveščanje in kritično razmišljanje o širših vsebinah vsakdanjega življenja ter usposabljanje za ustrezno ravnanje. 

Primeri povezav:

  • knjižnično informacijsko znanje (npr. iskanje virov in gradiv, uporaba katalogov, tudi elektronskih, uporaba virov, npr. priročnikov, tudi slovarjev, primerjanje slovenskih virov s tujimi),
  • poklicna vzgoja (npr. spoznavanje poklicev, orodij in pripomočkov, delovni procesi, vrednotenje dela in poklicev itn.),
  • okoljska vzgoja in vzgoja za trajnostni razvoj (npr. učinkovita raba energije in naravnih virov v vsakdanjem življenju, posledice prekomerne rabe energije in naravnih virov, odgovoren odnos do okolja, žive in nežive narave, naravnih virov, onesnaževanja okolja itn.),
  • vzgoja za zdravje (teme o telesu in zdravju, zdravi prehrani, ohranjanju zdravja itn.),
  • varnost – kemijska, prometna in druga (prepoznavanje in ocenjevanje dejavnikov tveganja, izogibanje tveganjem; splošne in konkretne teme, npr. čistila in zdravila; elektrika; varno ravnanje v šoli, v prometu ter v vsakdanjih domačih in drugih okoliščinah – zase in za druge; požarna varnost, naravne nesreče in dogodki ter ravnanje ob njih itn.),
  • vzgoja potrošnika (tema nakupovanje, primerjanje cen in pretvorbe valut, kritično poslušanje, branje in razumevanje reklamnih in drugih sporočil, pomen blagovnih znamk, oglasov, prepoznavanje in izogibanje pastem potrošništva, smotrna in varčna poraba denarja, spoznavanje potrošnikovih pravic in obveznosti, potrošniške navade),
  • vzgoja za medije (npr. vplivi medijev – tiska, radia, televizije, svetovnega spleta – na otroke in mladostnike, prepoznavanje razlik med medijskimi informacijami in dejstvi, spoznavanje možnosti in primerov manipulacij, spodbujanje kritičnega sprejemanja informacij, prepoznavanje različnih mnenj, utemeljitev in vrednot v okviru medijskih vsebin, izražanje in utemeljevanje svojih mnenj in stališč; medijske vsebine: oglaševanje in propaganda, nasilje, spolnost, idoli, stereotipi, podobe in nebesedna komunikacija itn.),
  • spoznanja in dosežki v znanosti, tehnologiji, pomembna naravoslovna in matematična odkritja, izumi, družboslovna spoznanja in umetniški dosežki; pomembnih znanstveniki, raziskovalci, umetniki; vzorniki.