Angleščina je v osnovni šoli obvezni predmet od 2. do 9. razreda, v 1. razredu pa neobvezni izbirni predmet.
Pomen znanja angleščine
Angleščina je globalni jezik, ki ga uporablja več tujih kot domačih govorcev in se uporablja pri sporazumevanju na področju znanosti, tehnologije, trgovine, letalstva, pri meddržavnih dogovarjanjih itn. ter omogoča najširši dostop do podatkov. Učenec naj zato spozna in pozna različne variante angleščine, saj se bo v življenju srečeval predvsem z govorci angleščine, katerim ta ni materni/prvi jezik.
Znanje angleščine je pomembno in potrebno iz več razlogov: prvi, omogoča boljše razumevanje sveta, saj je večina poljudnih, književnih in znanstvenih besedil, naj gre za pisna ali slušna besedila, napisanih prav v angleščini, drugi, to je jezik, ki omogoča posamezniku uspešnejšo mobilnost na osebni, poklicni in geografski ravni, in tretji, angleščina je jezik najhitreje razvijajočih se komunikacijskih orodij, kot sta svetovni splet in elektronska pošta. Zato je to najbolj razširjen tuji jezik v slovenskih osnovnih šolah. Evropske smernice pa priporočajo učenje vsaj še enega tujega jezika v osnovnošolskem programu in s tem uresničevanja cilja, da se je sleherni Evropejec zmožen sporazumevati še v dveh jezikih poleg svojega maternega jezika.
Sodobni jezikovni pouk
Pouk angleščine sledi novejšim spoznanjem ustreznih strok, kot so tujejezikovna didaktika, uporabno jezikoslovje in pedagoško-psihološke stroke, in temelji na pristopih, po katerih jezik razumemo kot sredstvo za sporazumevanje, za medsebojno razumevanje in spoštovanje (razvijanje medkulturnih zmožnosti). Jezik je hkrati sredstvo za usvajanje in povezovanje kompetenc ter učnih vsebin med različnimi predmeti/disciplinami, kar posredno pomeni omogočanje globljega razumevanja dejstev, posplošitev, definicij in odnosov. Sodobni jezikovni pouk je opredeljen kot nadgraditev komunikacijskega pristopa v dejavnostno in zmožnostno naravnano poučevanje in učenje jezikov.
Splošni cilji
Pouk angleščine učencem omogoča razvoj njihovih sposobnosti, osebno rast in samouresničitev ter jih usposobi za ustrezno, okoliščinam primerno jezikovno ravnanje, to je za funkcionalno rabo jezika. Usposablja jih za sprejemniške oziroma receptivne jezikovne zmožnosti (slušno, vidno in bralno razumevanje) in za tvorbne oziroma produktivne jezikovne zmožnosti (govor, pisanje in mediacijo). Učenci pridobivajo in razvijajo jezikovna in nejezikovna znanja, jezikovne, medkulturne in druge zmožnosti, spretnosti, stališča in vrednote, ki so medsebojno prepletene in jim omogočajo dejavno, uspešno in kritično vključevanje v njihovo osebno, šolsko in družbeno okolje, nadaljnje šolanje in poklicno udejstvovanje v prihodnosti. Tako usposobljeni učenci se bodo smelo vključevali v slovensko, evropsko in svetovno skupnost narodov in narodnosti ob upoštevanju značilnosti medjezikovnega in medkulturnega sporazumevanja.
Celostna zmožnost za medkulturno in medjezikovno komunikacijo
Osrednji cilj učenja angleščine je doseganje celostne zmožnosti za medkulturno in medjezikovno komunikacijo, tj. usposobiti učenca za vsebinsko in okoliščinam ustrezno govorno in pisno sporočanje in sporazumevanje v tem jeziku, kar mu bo omogočilo vključevanje v vsakdanje življenje in kulturo govorcev tega jezika.
Pouk angleščine v osnovni šoli je hkrati prispevek k večjezičnosti in razumevanju večkulturnosti tako v lastnem okolju kot v Evropi in zunaj evropskih meja. V ta namen učenci pri pouku: razvijajo sporazumevalno kulturo in razumevanje večkulturnosti; razvijajo lastno večjezičnost in jezikovno zavest; razvijajo zmožnost za vseživljenjsko učenje jezikov.
Celostno zmožnosti za medkulturno in medjezikovno komunikacijo sestavljajo tri področja: ključne zmožnosti za vseživljenjsko učenje, splošna znanja in zmožnosti, sporazumevalna jezikovna zmožnost.
Sporazumevalna jezikovna zmožnost v angleščini
Znanje jezika je sestavljen pojem in v učnem načrtu ga opredeljujemo kot sporazumevalno jezikovno zmožnost v angleščini, ki je sestavljena iz jezikovnih, sociolingvističnih in pragmatičnih zmožnosti.
Jezikovne zmožnosti (leksikalna, oblikoslovna, skladenjska, semantična, glasoslovna, pravopisna in pravorečna sestavina ter druge razsežnosti jezikovnega sistema). CILJ: Učenci spoznavajo jezikovni sistem angleščine in razvijajo zmožnost uporabe jezikovnih znanj za razumevanje pomena sporočil oziroma besedil in za tvorjenje novih sporočil oziroma besedil.
Sociolingvistične zmožnosti (družbeno-kulturne in medkulturne okoliščine jezikovne rabe, to je poznavanje družbenih dogovorov, npr. o vljudnosti, norme v zvezi s starostjo, spolom, družbenimi skupinami). CILJ: Učenci spoznavajo družbeno-jezikovna in družbeno-kulturna pravila, norme in navade, se ozaveščajo o pomenu teh znanj ter razvijajo strategije za ustrezno sporazumevanje, interpretacijo in rabo sporočil glede na ta pravila.
Pragmatične zmožnosti (ustrezna raba jezikovnih virov, ki vključuje tudi vsebinsko natančnost in tekočnost govora, razvijanje teme, prožnost in prilagodljivost govorcev, govorne menjave; razumevanje in strukturiranje besedila). CILJ: Učenci spoznajo osnovne lastnosti besedil in razumejo pravila ustrezne tvorbe pisnih in govornih besedil ter sporazumevanja. Na podlagi teh znanj pri sprejemanju besedila ustrezno interpretirajo, pri tvorjenju besedil pa upoštevajo pravila.
Posamezni učenec dosega v določenem času različno raven sporazumevalne jezikovne zmožnosti, kar je odvisno od številnih dejavnikov. Notranji dejavniki so starost, kognitivni razvoj, splošna znanja, osebnostni dejavniki, pričakovanja in odnos do učenja ciljnega jezika ter do govorcev in njihove kulture, od zunanjih dejavnikov pa je najpomembnejši stik z jezikom v okolju. Učitelj mora te razlike priznavati in jih upoštevati pri opredeljevanju operativnih ciljev pouka.
SEJO – referenčne ravni
Ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja je predvidena raven znanja angleščine glede na raven SEJO A1 oz. A2, ob koncu tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja pa A2 oz. B1.
Skupne referenčne ravni: globalna lestvica (vir: SEJO, 2011, str. 46)
| Učinkoviti uporabnik | C2 | Z lahkoto razume tako rekoč vse, kar sliši ali prebere. Zna povzemati informacije iz različnih govornih in pisnih virov in pri tem povezati argumente in pripovedi v koherentno obliko. Izraža se spontano, zelo tekoče, natančno in tudi v kompleksnih situacijah ločuje med drobnimi pomenskimi odtenki | ||||
| C1 | Razume širok razpon zahtevnejših, daljših besedil in prepoznava implicitne pomene. Izraža se tekoče in spontano, ne da bi očitno iskal ustrezne izraze. Jezik uporablja prožno in učinkovito, tako za družabne kot za akademske in poklicne namene. Tvoriti zna jasna, dobro organizirana in poglobljena besedila o kompleksnih temah. Pri tem nadzorovano uporablja organizacijske vzorce, povezovalce (konektorje) in kohezivna sredstva. | |||||
| Samostojni uporabnik | B2 | Razume glavne ideje v kompleksnem besedilu tako o konkretnih kot abstraktnih temah, vključno z razpravami s svojega strokovnega področja. V medosebnih stikih govori dovolj tekoče in spontano, da njegova komunikacija z domačimi govorci ni naporna ne zanj in ne za sogovorca. Tvoriti zna jasno, poglobljeno besedilo iz širokega razpona tem in razložiti stališče o nekem aktualnem vprašanju, tako da pojasni prednosti in pomanjkljivosti različnih možnosti. | ||||
| B1 | Pri razločnem govorjenju v standardnem jeziku razume glavne točke, kadar gre za znane reči, s katerimi se redno srečuje na delu, v šoli, prostem času itn. Znajde se v večini situacij, ki se pogosto pojavljajo na potovanju po deželi, kjer se ta jezik govori. Tvoriti zna preprosta povezana besedila o temah, ki so mu znane ali ga zanimajo. Opisati zna izkušnje in dogodke, sanje, upanja in ambicije ter na kratko utemeljiti in pojasniti svoja mnenja in načrte. | |||||
| Osnovni uporabnik | A2 | Razume stavke in pogoste izraze, ki se nanašajo na najbolj temeljna področja (na primer najosnovnejši osebni in družinski podatki, nakupovanje, krajevna geografija, zaposlitev). Sposoben se je sporazumevati v preprostih in rutinskih opravilih, ki zahtevajo preprosto in neposredno izmenjavo informacij o znanih in rutinskih zadevah. S preprostimi besedami zna povedati nekaj o sebi in svojem neposrednem okolju ter zadovoljiti svoje trenutne potrebe. | ||||
| A1 | Razume in uporablja pogoste vsakodnevne izraze in zelo osnovne besedne zveze, namenjene za zadovoljevanje konkretnih potreb. Predstaviti zna sebe in druge ter spraševati in odgovarjati na osebna vprašanja, na primer o tem, kje živi, o osebah, ki jih pozna, in o stvareh, ki jih ima. Obvlada preprosto interakcijo, če sogovorec govori počasi in razločno ter je pripravljen pomagati. |
